ŠENTPOLHSEXTET

Glasba, besedila: Jani Kovačič

priredba: Igor Lunder

nastopajo:

Irena Vidic

Kristina Oberžan

Jože Šalej

Metod Banko

Jani Kovačič (vokal)

Žiga Golob (kontrabas)

Vsaka doba ima svoje heroje. Naša reciklira do onemoglosti. Vse skupaj je permanentna maškarada kupljenih identitet. Vladajo stereotipi in mediokritete. V družini je večen odnos roditelj - dete, v službi šef - uslužbenec, v šoli učitelj - učenec. Nekaj postbožičnih pesmi o super herojih (Adamu, Kajnu & Ablu, Nou, Abrahamu, Salamonu, Jezusu, Mariji, Jožefu, Petru & Pavlu, Luciferju, Supermenu, Ostapu Benderju, Martinu Krpanu, Spidermenu, Sv. Trojici etc.) iz Svetega pisma in drugih starih virov. V duhu in stilu ljudskih, gospela & spirituala, bluza in jazza napisal Jani Kovačič, a za sextet priredil Igor Lunder.

Je leto 2004 usodno? Spirala se vije k nič. Vedno manj nas je. Prvi otroci so pozni in običajno edini. Čuvamo jih doma, dokler se jim moda ne posuše in prsa uplahnejo. Standard in komfort sta pomembnejša kot bodočnost. Epidemija kratkovidnosti je zavzela vse urade in državne organe. Vsi so užaljeni, ker jih nihče ne ceni, a hkrati so že davno vsi obupali nad drugimi. Pomoč med sosedi je novica za na prvo stran. Dobrodelne prireditve prinašajo prepotrebni spanec eliti. Otroci in zlasti najstniki zrcalijo naše resnično lice. Kako jih grevamo in kregamo, ko jih v jutranjih urah vozimo iz diskov in žurov zmačkane in zakajene domov! Svoboda in neodvisnost nista nič v primerjavi s toplo vodo, centralno in polnim hladilnikom. Bog bo že poskrbel za to, sicer nam še vedno ostaja posmrtno življenje. Biblijske zgodbe so večne alegorije – saj ne želimo nikamor, kajti to je le najboljši od vseh možnih svetov in bog nas je ustvaril po svoji podobi. Kakšen božanski cinizem! Človeštvo je le vajenec, a se učimo in napredujemo. In bog nam pomaga! Ojej, ježešna bog pomagaj!

IRENA VIDIC je dokončala študij v Gradcu (Graz -A) in je “magistra umetnosti-jazz”. Posnela je ploščo Peacock z Gajo kvintetom in je bila nominirana za Zlatega petelina v kategoriji jazz. Med mnogimi izdvaja nastope z jazz pevko ter prof. Sheilo Jordan in prof. Mark Murphyem, v Sloveniji pa na Lent festivalu ter na Ljubljanskem jazz festivalu z Bobby Mcferinom (2004).

KRISTINA OBERŽAN ljubi petje ter jazz glasbo in to tako, da je prišla do diplome na graški akademiji za jazz. Pela je z Big Bandom RTV Slovenija, Carmino Slovenico sodelovala z Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Jazzobrazl (Avs.), Petrom Miheličem, Dragom Gajom, Renatom Chiccom itd.

JOŽI ŠALEJ, je obiskoval Akademijo za glasbo v Ljubljani. Ves čas je prepeval v pevskih zborih, kar devet let pri Ljubljanskih madrigalistih. Igra tudi klavir in kot pianist sodeluje s Svetlano Makarovič, Alešem Hadalinom, skupino Čompe, z gledališči: LGL, SMG in Šentjakobsko gledališče.

METOD BANKO je začel v zborih, sprva kot sopranist, a sedaj je pristal pri basih. Sodeloval je v vokalnih zasedbah: Pipiromeo, APZ Tone Tomšič ŠOU, Ljubljanski Madrigalisti, zbor RTV itd. Solopetje klasičnega sloga se je učil pri prof. Markosu Bajuku, sedaj pa na Jazz oddelku SGBŠ pri prof. Nadi Žgur.

ŽIGA GOLOB igra kontrabas in bas kitaro, malo tudi ukulele. Rad žvižga, poje, če je treba, le pleše ne. Sodeloval je že na polstotih ploščah, trenutno igra v naslednjih projektih: Tamara Obrovac TransHistria Ensemble, Folkestra, v gledališki predstavi/kabareju "Patty Diphusa - Izpovedi porno dive".

IGOR LUNDER je končal študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu z magisterijem iz jazz-kitare ter jazz-kompozicije in aranžiranja. Vodi svoj trio in sekstet (CD: Igor Lunder Sextet; 2004) in ansambel »Igor Lunder with Reeds« (CD Jazz Menu; 2003). Prav tako pa piše tudi skladbe in aranžmaje za Big Bande in manjše zasedbe. Je umetniški vodja in dirigent Big Banda Grosuplje. Sodeloval je na festivalih v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Krškem, Cerknem, Beogradu, Novem Sadu, Pulju, Bratislavi, Krakowu.

JANI KOVAČIČ je pravi mestni ljudski pevec, izumitelj, raziskovalec človeških duš in nesmrtni individualec. V KUD-u Franceta Prešerna predstavljal svoje nove pesmi v novem ciklu Akkkustik teArter. Ob osamosvojitvi je s Tolovajskimi baladami napovedal privatiziranje v vseh oblikah, a ob vstopu v Evropo je že leto prej v Bulvar Bankrotu (2003) napovedal izgubo identitete in prazno pogoltnost. Slovo od XX. stoletja je zapeto na Baladah s ceste I. in II. Postbožični psalmi pa napovedujejo nove čase post-biblično-mitičnih razsežnosti. Amen.

Prireditev vam poklanja: